Temeljimo na dolgoletni tradiciji pridelave polsladkih in sladkih vin, v zadnjih letih pa smo uspešno uvedli tudi suha in polsuha vina . Naš glavni cilj je pridelava vrhunskih vin, kar zahteva ogromno znanja, dela in predanosti.
Grozdje je ročno obrano in nabrano izključno v polni zrelosti. Celoten pridelek prepeljemo nepoškodovan do predelovalnega prostora, kjer najprej odstranimo pecljevino in grozdje nežno prečrpamo v pnevmatsko stiskalnico. Sorte, kot sta Sauvignon in Rumeni muškat, maceriramo 10 do 12 ur pri kontrolirani temperaturi med 12 in 15 °C, kar omogoča razvoj sortnih arom.
Fermentacija poteka s pomočjo selekcioniranih kvasovk v inox cisternah, delno pa tudi v lesenih sodih. Po končanem alkoholnem vrenju vina zorijo na finih drožeh, ki jih redno premešamo, s čimer dosežemo bogatejšo teksturo in kompleksnost. Takšno zorenje traja do februarja, ko vina filtriramo in pretočimo nazaj v posode za nadaljnje zorenje do stekleničenja.
Tudi za rdeča vina uporabljamo izključno ročno obrano in skrbno selekcionirano grozdje. Po odstranitvi pecljevine poteka fermentativna maceracija jagod s sokom, ki traja približno en mesec. V tem času se pod vplivom izbranih kvasovk začne počasno vrenje.
Po končani fermentaciji grozdje nežno stisnemo v pnevmatski stiskalnici in vino pretočimo v inox cisterne ali pa v hrastove sode, kjer počasi zori do stekleničenja. Dolgotrajna fermentativna maceracija omogoča pridobivanje bogate barve, taninov in aromatičnih snovi, kar daje vinom moč, polnost in dolgo življenjsko dobo.
Za ledeno vino grozdje oberemo le ob izpolnjenih strogih naravnih in zakonsko določenih pogojih – temperatura mora biti vsaj tri dni zapored pod -7 °C, grozdje pa mora doseči minimalno sladkorno stopnjo 130° Oe. Idealni pogoji se največkrat pojavijo januarja.
Ker voda v jagodah med mrazom zamrzne, se sok dodatno skoncentrira. Tak sok stiskamo pri enakih nizkih temperaturah. Celoten postopek je pod nadzorom Kmetijskega zavoda in svetovalnih služb.
Fermentacija ledenega vina poteka zelo počasi in daje vino jantarne barve, s prepoznavnim vonjem po suhem sadju, medu in žlahtni žametnosti. Vino je izjemno bogato z ekstrakti, oljnato teksturo in dolgo obstojnostjo.
Naši vinogradi ležijo na vrhunskih legah v okolici Koga. Trte so zasajene vertikalno, s povprečno gostoto 4.500 trsov na hektar, kar omogoča uravnoteženo rast in kakovostno dozorevanje. Povprečni pridelek znaša okoli 6.000 kg grozdja na hektar.
Naš cilj je pridelava vrhunskega in zdravega grozdja – največ 1 do 1,5 litra vina na trto. Količina je omejena, kvaliteta pa maksimalna.
Na 8,5 ha lastnih vinogradov, kjer uspeva osem sort grozdja, skrbno izbiramo najboljše lege: Kog, Gomila in Lačaves. Večina vinogradov je obrnjena na zahod, kjer je največ sonca. Tla so ilovnato-peščena in delno lapornata, kar v povezavi z vplivi Panonske nižine ustvarja idealne pogoje za pridelavo aromatičnih in strukturiranih vin.
Vinogradi ležijo na nadmorski višini med 280 in 300 metri.
Čas trgatve določamo z opazovanjem vinogradov, meritvami sladkorja, kislin in pH vrednosti ter dolgoletnimi izkušnjami. Velik poudarek dajemo zrelosti – obiramo, ko je grozdje popolnoma dozorelo, suho (brez rose), z uravnoteženimi sladkorji in kislinami. Ročno obiranje nam omogoča selekcijo grozdja glede na osončenost (posebej sončne in senčne strani) – še posebej pomembno pri pridelavi posebnih vin.
Zavedamo se vpliva intenzivnega kmetijstva na okolje. Zato smo med prvimi uvedli integrirano pridelavo grozdja in vina, ki vključuje:
Vinorodna zgodovina Ljutomersko–Ormoškega okoliša sega v prazgodovino – o njej pričajo fosilni ostanki panonskega morja. Tam, kjer se reka Drava počasi poslavlja od slikovite slovenske pokrajine in se s svojo desno polovico že spušča v naročje Hrvaške, leži mestece Ormož. Prav tu se začenjajo Ljutomersko–Ormoške gorice, ki se raztezajo vse do Ljutomera, v samem severovzhodu Slovenije. Ta gričevnata pokrajina je od nekdaj prepletena z vinogradi. Sem prihaja sonce s panonske ravnice in Prekmurskih goric, s svojo toplino polzi po zelenilu trt in grozdja, ter bogati vinsko tradicijo tega edinstvenega vinorodnega območja.
Tla v tem delu Slovenije so raznolika – sestavljajo jih pesek, prod, glina, ilovica in lapor, kar ustvarja odlične pogoje za vinogradništvo. Na podnebje vplivata tako panonski kot sredozemski klimatski pas. Pomladi in jeseni so bolj namočeni, poleti pa prevladuje sonce, temperature pogosto presežejo 30 °C. Zime so hladne in vlažne – idealni pogoji za pridelavo vin posebnih kakovosti.
© 2025 PRA VinO. Vse pravice pridržane. Izdelava spletne strani: dizAJner, Aja Jesenik s.p.
